|
Prekmurska vasica obdana z nižinskimi travniki, močvirskimi logi, dobrimi ljudmi in štorkljinimi gnezdi - na takšen način jo je v svojih knjigah rad predstavljal naš rojak Miško Kranjec. Od leta 1999 naprej pa se naš kraj ponaša s pridobljenim nazivom EVROPSKA VAS ŠTORKELJ, podeljenim s strani Evropske fundacije EURONATUR. Ta naš ponos predstavlja 9 parov belih štorkelj, ki gnezdijo v obeh Polanah. Čez dan dopolnjujejo slikovito okolje močvirskih travnikov, saj tam najdejo svojo poglavitno hrano. Zvečer se vračajo v svoja gnezda, ki jih najdemo na električnih drogovih in na dimnikih zapuščenih hiš. Bogata naravna dediščina našega kraja s štorkljami vred je danes znana pod imenom »Dežela štorkelj«. Polančani smo s ponosom sprejeli priznanje, ki nam ga je podelila Evropska fundacija EURONATUR. Ta naziv nam je v veselje, hkrati pa tudi izziv, ki smo ga pripravljeni sprejeti. Kljub temu, da trenutno imamo toliko gnezd, moramo vsi sodelovati v nameri ohranjanja prehranjevalnih in življenjskih območij belih štorkelj. 
Slikovita podoba ni nič nenavadnega v naših krajih. Mnogobarvno
cvetje najdemo na vseh močvirskih travnikih, štorklje pa prav tako. Velika Polana in Mala Polana imata skupno devet štorkljinih gnezd. Najdemo jih predvsem na električnih drogovih po vasi, saj so vajene ljudi, oziroma kar vezane na njih. Najbolj je to opazno pri gradnji gnezd, ki jih najdemo res le v bližini hiš. Ob travniških opravilih, ki jih izvajajo ljudje, pa jim štorklje sledijo, saj se pri tem razkriva njihova hrana. Nižinski ekstenzivni travniki so idealno prehranjevalno območje štorkelj. Mogoče prav zaradi idealnih pogojev polanske štorklje imajo v povprečju tri mladiče, kar je spet več kot drugje v Sloveniji. Bela štorklja Ciconia ciconia je v številnih evropskih državah simbol sreče. Kljub temu je ta prinašalka otrok v mnogih delih Evrope izginila ali pa je številčno zelo nazadovala. Splošna družbena naklonjenost štorklji žal ne zadošča, da bi preprečili uničevanje njenega življenjskega prostora - nižinskih ekstenzivnih travnikov in pašnikov vzdolž velikih poplavnih rečnih lok. Odlikovanje Evropska vas štorkelj tako utira nove poti v varstvu štorklje in njenim življenjskih prostorov v Evropi. V vsaki državi, kjer bele štorklje gnezdijo v še posebno velikem številu, se odlikuje kraj, ki je lahko drugim za vzor. V mnogih državah stare celine se je namreč izkazalo, da prebivalci lahko še danes uspešno varujejo življenjski prostor te ptice, in to na način, ki prebivalcem omogoča tudi lastno nadaljnjo razvojno perspektivo. Absolutni slovenski rekord, s kar devetimi pari belih štorkelj, imata Mala in Velika Polana. VAS ŠTORKELJ - VZGLED ZA VARSTVO NARAVE Biki v španski Extramaduri, konji na Lonskem polju v hrvaški Pasavini in črede prašičev pred romunsko vasjo Andrid so znamenje tradicionalnih pašnikov in kmetovanja, ki belim štorkljam zagotavlja dobre življenjske možnosti le še na nekaj mestih v Evropi. Tudi obsežna ekstenzivna travišča, na katerih kmetje kosijo za steljo ali krmo živine, kot na primer v madžarskem Nagybajomu ali slovenskih Polanah, so odličen življenjski prostor, saj na njih kar mrgoli žuželk in drugih organizmov. Ob travniških opravilih - košnji, obračanju in spravilu krme - bele štorklje sledijo ljudem, ki od tem razkrijejo njihovo hrano: dvoživke, male sesalce, žuželke in plazilce.
Štorklje so znamenje visoke kakovosti kulturne krajine. Tam, kjer živijo štorklje, je kmetijska raba še vedno vsaj toliko naravi prijazna, da lahko preživijo številne rastline in živali. Če je življenjski prostor dovolj kakovosten, brani par štorkelj svojo gnezdo in okolico vasi. V optimalnem življenjskem prostoru pa štorklje oblikujejo celo kolonije; edini kraj v Sloveniji, kjer lahko govorimo o ohlapni koloniji teh ptic, sta prav Mala in Velika Polana. In ravno tu so možnosti, da bi ob primernih ukrepih nekoč v vaseh gnezdilo tudi 20 parov štorkelj. Cilj in izziv za prihodnost. V zadnjih letih slovenske štorklje vzredijo okrog dva mladiča na gnezdo, kar je komaj dovolj za obnovo populacije. Polanske pa imajo v povprečju skoraj še enega mladiča več; enkraten primer v naši državi in kazalec, da so odločilnega pomena za preživetje štorkelj primerna prehranjevalna območja. POMAGAJMO ŠTORKLJAM - KOSIMO TRAVNIKE Zagotovitev kakovostna pitne podtalne vode - ene največjih dobrin v regiji ob Muri - je mogoče doseči z varstvom ekstenzivnih travnikov in pašnikov. Ti so življenjski prostor, brez katerega štorklje ne morejo preživeti, toda zaradi nerentabilnosti pridelave se travniki v okolici obeh Polan že močno zaraščajo. Prav s košnjo pa lahko na dolgi rok zagotovimo ustrezna izhodišča za naravi prijazen razvoj, npr. zmanjšan vnos biocidov. Podtalnica ob Dravi vsebuje tudi dvajsetkrat več rakotvornih pesticidov iz koruznih monokultur, kot to dopuščajo normativi Evropske unije, in tu so štorklje že zdavnaj postale detomorilke. Brez dlake na jeziku lahko trdimo: prebivalci obeh Polan, ki kosijo, so naravovarstveniki.
NARAVNA DEDIŠČINA MALE IN VELIKE POLANE Tako bogata naravna dediščina kot je okoli obeh Polan se je na tako majhnem prostoru ohranila le v redkih predelih Slovenije. Številne redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste z Rdečih seznamov so tu našla svoja zadnja zatočišča. V nasprotju z belo gnezdi plaha črna štorklja Ciconia nigra v okoliških gozdovih, smrdokavra Upupa epops in veliki skovik Otus scops pa kar na robu vasi. Razen naštetih pa tu gnezdi še najmanj 20 vrst ptic z nacionalnega Rdečega seznama, med njimi tudi kosec Crex crex. Ta globalno ogrožena vrsta lahko gnezdi samo na ekstenzivno gojenih in pozno košenih travnikih. Med sesalci, ki živijo na tem območju, velja omeniti vidro Lutra lutra. Raznovrstni mokrotni travniki območja pa godijo tudi divjim orhidejam (Orchidaceae), močvirski logarici (Fritillaria meleagris), travniški penuši (Cardamine pratensis), zelo redkemu sivemu osatu (Cirsium canum) in navadni grebeniki (Hottonia palustris). In nazadnje: v drugi polovici julija in avgustu se okoli obeh Polan pa tudi širše zbirajo pred selitvijo skupine štorkelj, ki lahko štejejo tudi prek 100 osebkov. Takšne gostote teh ptic niso znane nikjer drugje v Sloveniji. Vzrok za to so zadnji predpanonski travniki z bogato ponudbo hrane in dejstvo, da druga nižinska območja v državi skoraj brez izjeme prekriva neprebojna plošča koruzne monokulture. PRAZNIK ŠTORKELJ ZA LJUDI Evropsko koordinacijo in podelitev priznanja »Evropska vas štorkelj« vodi Fondacija EURONATUR. Do zdaj je bilo na stari celini odlikovanih pet evropskih vasi štorkelj; v letu 1999 sta se jimpridružili še slovenska in avstrijska. V vseh prirejajo, štorklji v »čast«, poseben praznik, ob katerem se ljudje veselijo, da v njihovi vasi ali občini živi še veliko štorkelj. Praznik je povezan s številnimi pobudami in dobrimi zamislimi, ki se porodijo med župani in naravovarstveniki na eni in prebivalci in različnimi organizacijami na drugi strani. Bela štorklja je most med vasjo in krajino, ljudmi in naravo. Gnezdi na dimnikih ali drogovih v vasi, hrano pa si išče na kmetijskih površinah v okolici. Medtem, ko je tu plašna in človeka komaj spusti k sebi, pa na gnezdu mirno sedi tudi tedaj, če na praznik štorkelj pride več kot 10.000 ljudi. Mladinsko delo, kulturni programi, pomoč in podpora domačinom, modelni projekti, razstave in priznanja za zaslužne posameznike, povezane z varstvom štorkelj in njihovim življenjskim prostorom, sodijo k različnim aktivnostim. Tako so tudi majhne vasi, kakršni sta Andrid v Romuniji ali Čigoč na Hrvaškem, deležne nacionalne in mednarodne pozornosti. V španski Malpartidi vsako leto organizirajo fotografski natečaj in nagradijo najboljši posnetek bele štorklje. V Ruhestadtu, kjer praznik štorkelj poteka že več kot desetletje, slavi vsa regija. Nagybayom pa je z zanimivo kulturno izmenjavo s partnerskim mestom Schortens v deželi Spodnji Saški pokazal, da je tako mogoče zgraditi celo biološko čistilno napravo in regionalni ekološki center. IZGLEDI ZA PRIHODNOST Evropska vas štorkelj Mala in Velika Polana v slovenskem prostoru utira pot, vredno posnemanja: bogato naravno dediščino s štorkljami vred na prelomu tisočletja spreminja v pomemben razvojni kapital za prihodnost. Ta je bil zaradi tegob preprosto prezrt. Toda kako naj podeželje ob zemljiški razdrobljenosti, staranju prebivalstva, ekonomskih ovirah, oddaljenosti od središč in visokih tehnologijah ipd. sploh uspešno tekmuje z Evropo in drugimi kraji v državi? Razvoj je doslej podeželske kraje obšel. Če hočejo preživeti, morajo, in to velja tudi za obe Polani, ubrati nove poti, ne pa z velikim zaostankom stopati za drugimi. Pri tem jim je ohranjena narava lahko v veliko pomoč. Hkrati pa se moramo zavedati, da je varstvo štorkelj in narave mogoče le ob sodelovanju in ne proti volji ljudi. POTREBNI UKREPI
|
