Enkratna naravna dediščina na tako strnjenem prostoru je prava redkost. Polanski log je zatočišče za mnoge ogrožene rastlinske in živalske vrste z Rdečega seznama.

Pot skozi gozd lahko prehodimo po Gozdni učni poti v Polanskem logu, zasnovani tako, da vsak obiskovalec najde primerno razdaljo, ki jo je pripravljen prehoditi.

Ob najavi lahko dobite tudi strokovno spremstvo revirnega gozdarja. Med strokovnjaki je ta ekosistem znan daleč naokrog, saj so tu pomembna rastišča »prekmurske smreke« - črne jelše v Evropskem prostoru.

Naši logi so polni tudi raznih živalskih predstavnikov ki jih prav tako lahko mimogrede srečamo na naši poti skozi gozd. Največkrat bo to srna ali srnjak, mogoče pa tudi jelen ali košuta. Jelenjad rada priroma iz obširnih gozdov sosednje države v naše loge v poletnem času.

Iz istih gozdov prihajajo tudi divji prašiči, ki so se v naših močvirnih logih še povsem udomačili. Na obrobju gozdov pa zasledimo zajca ali danes le še bolj redkega fazana. Počasi tekoče ravninske vode z mrežo mrtvih rokavov in porasle plitvine so odlično zavetje vodni perjadi: divje race, ponirki, čaplje.
Primerna tura za sprehod skozi gozd za tiste z več kondicije je obnovljena pešpot ob potoku Črncu, ki so jo včasih uporabljali naši predniki do Lendave, ko so hodili v gorice.

Polanski log - bogata naravna dediščina se skriva v tem ekosistemu. Poleg črne jelše, ki je najbolj znan predstavnik Polanskega loga, je tu našlo zavetje še polno drugih predstavnikov rastlinskega in živalskega sveta. Med njimi tudi črna štorklja, ki se v nasprotju z belo izogiba bližine ljudi in gnezdi v gozdu.

Močvirska logarica ali »rdeči zvonček« kot mu radi pravimo domačini. Prav tako rastlina z Rdečega seznama ogrošenih rastlinskih vrst je značilen predstavnik močvirskih travnikov. Rastišča so dokaj redka in jih lahko najdete le s pomočjo domačina.