|
|
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VELIKA POLANA
Prostovoljno gasilsko društvo Velika Polana in njeni člani smo del gasilske organizacije, ki je s svojo človekoljubnostjo, humanostjo in požrtvovalnostjo eno najpomembnejših in največjih združenj. Gasilstvo ima za seboj mnogo desetletij trdih in koristnih izkušenj. V tem obdobju je združevalo množice članov, posebno na podeželju in jim dajalo znanje in veščine za reševanje človeških življenj ter premoženja. Prekmurje je stoletja živelo pod madžarsko oblastjo, kjer je bila gasilska služba urejena v dveh konceptih: na prostovoljni osnovi, ter kot obvezna gasilska služba po občinah. Po madžarskem zakonu o požarni varnosti je morala vsaka vas imeti brizgalno s šestimi možmi, vsako gospodarstvo kad z vodo, požarni kavelj in omelo. V vasi je bila obvezna nočna straža dveh mož, ki sta bila oborožena s t.i. stražarskim batom. Na tak način je bila urejena požarna varnost tudi kasneje v času stare Jugoslavije, vse do ustanovitve društva. Društvo je nastalo v času, ko je bila Velika Polana še blatna vas z lesenimi hišicami s slamnatimi strehami in ko do vasi ni vodila nobena poštena cesta, temveč samo blatni kolovozi. Utemeljeno lahko rečem, da je tako ustanovitev, kakor tudi kasnejši obstoj in delovanje gasilskega društva imelo velik pomen za vaščane ter tudi za razvoj samega kraja. Zapisi o tem, kdaj je bila nabavljena prva ročna brizgalna segajo v leto 1886. Le-ta je bila gorskega tipa, njena hramba je bila pri stari šoli, kasneje od leta 1914 do 1923 pa na podstrešju šolskega poslopja. Prvo pobudo za ustanovitev gasilskega društva v Veliki Polani je
dal leta 1922 šolski nadzornik PREININGER, vendar v tem letu do
ustanovitve ni prišlo. Do resne razprave o ustanovitvi društva je
prišlo leta 1923 pod vodstvom učitelja FRANJA GUMILARJA. Ustanovni občni zbor je bil 19.08.1923, kjer je bilo izvoljeno naslednje vodstvo:
Društvo je bilo registrirano 23. 12. 1923 pri velikem županstvu v Mariboru. Takoj se je vključilo v slovensko gasilsko župo Šalovci in pozneje v Beltince. Novoustanovljeno društvo je imelo veliko organizacijskih in materialnih težav, saj je posedovalo samo ročno brizgalno brez druge opreme in uniform. Brizgalno so shranjevali pri večjih posestnikih, ker svojih prostorov niso imeli, zato je bila v društvu vse večja želja zgraditi gasilski dom. V letu 1938 se je v društvu začelo resno razmišljati o gradnji gasilskega doma, kar se je nadaljevalo v letu 1939. Začela so se zbirati prostovoljna materialna in denarna sredstva za gradnjo gasilskega doma, ki je bil dograjen 10. 09. 1939 in na slovesen način predan svojemu namenu. V času okupacijske dobe je veliko gasilcev zaradi naprednega mišljenja in slovenske narodne zavesti občutilo okupatorjev bes, vendar pa jih le-ta ni oviral pri njihovem gasilskem udejstvovanju. 26.decembra 1944 je bil ustanovljen krajevni odbor OF za Veliko Polano v Copekovem mlinu v Mali Polani. Od šestčlanskega odbora so bili štirje aktivni gasilci. Kmalu po osvoboditvi je bila ustanovljena t.i. vaška zaščita, znotraj katere so bili dejavni tudi člani iz gasilskih vrst. Po končani drugi svetovni vojni pa vse do leta 1951 se je društvo organizacijsko utrjevalo in pomagalo pri obnovi in razvoju kraja. Leta 1951 je društvo prvič organiziralo tečaj in tudi izpite za izprašane gasilce ter nabavilo prvo motorno brizgalno Rakovica, ki je bila predana svojemu namenu 02. 09. 1951. 22 julija 1956 je društvo slovesno razvilo svoj prapor, nabavljen s prispevki krajanov. V tem obdobju so bili gasilci tudi zelo angažirani v smislu svoje primarne funkcije: zaradi številnih požarov in nesreč so velikokrat urgirali v domačem kraju, pogosto pa so priskočili na pomoč pri gašenju v okoliških krajih: Trnje, Nedelica,... Omembe vredno je, da člani gasilskega društva niso bili le člani humane organizacije, pripravljeni pomagati sočloveku v stiski, pač pa so bili tudi vodilna preporoditeljska sila, ki si je prizadevala spreminjati tudi kulturno podobo kraja, najprej s predavanji, kasneje pa z gledališkimi uprizoritvami. Od leta 1934 so polanski gasilci pod mentorstvom aktivnega g. Križaniča skoraj vsako leto naštudirali po eno ljudsko igro, s katero so se predstavljali doma in po okoliških krajih. Aktivno pa so sodelovali tudi na proslavah ter raznih drugih praznovanjih. V letu 1960 se je začela akcija za izgradnjo gasilskih vodnjakov, ki so danes po celotnem kraju razporejeni tako, da v slučaju požara pokrivajo gašenje slehernega objekta. 21. 04. 1968 je na izrednem občnem zboru bil prvič sprejet Statut, PGD Velika Polana pa je preimenovalo v GD Velika Polana. Ob praznovanju 50. obletnice obstoja in delovanja PGD Velika Polana je bilo leta 1973 za dolgoletno delovanje odlikovanih več zaslužnih velikopolanskih gasilcev, nabavljena pa je bila tudi nova brizgalna ZIEGLER, ki še danes dobro služi svojemu namenu. 60. obletnica gasilskega društva se je praznovala istočasno s 30. krajevnim praznikom KS Polana leta 1983. Po tem letu se je začelo gasilsko društvo tehnično izpolnjevati, nabavljati se je začela novejša in sodobnejša gasilska oprema. Nabavljeno je bilo gasilsko vozilo - kombi, ki pa je v začetku delal več problemov kot koristi, saj ga nismo imeli kam dati. Istočasno pa nam je PAUL HENAUER, mož naše rojakinje Rozine Jaklin v Avstriji, sporočil, da nam želijo gasilci njihovega industrijskega društva, podariti malo rabljeno gasilsko vozilo s 1000-litrsko cisterno in visokotlačno črpalko. Gasilski dom je postal neuporaben in tesen, gasilsko društvo pa je doživelo eno od največjih prostorskih težav vse od ustanovitve. Rešitev se je našla v izpraznjenih prostorih stare osnovne šole, kjer so gasilci preuredili en prostor v garažo, orodjarno in manjšo pisarno. Tudi ti prostori so bili kratkotrajna rešitev, zato je bila s strani gasilcev dana zamisel in pobuda, da naj se začnejo priprave in aktivnosti za gradnjo novega gasilskega doma. V letu 1978 je Svet krajevne skupnosti Polana pripravil referendum za krajevni samoprispevek, ki bi bil delno namenjen tudi za izgradnjo novega gasilskega doma. Kljub temu, da gasilsko društvo pri takratnem vodstvu KS ni naletelo na razumevanje, jim je s pomočjo Zbora krajanov le uspelo pridobiti soglasje za gradnjo novega gasilskega doma, pri čemer so si zadali nalogo, da mora biti gradnja hitra, čim cenejša in kvalitetna. Večino del so opravili gasilci sami. Gradnjo so podprli tudi ostali krajani s svojim delom ter obrtniki s svojimi storitvami. Z gradnjo so začeli v mesecu septembru 1989, 2. junija 1991 pa je že bila slavnostna otvoritev in blagoslovitev doma, ki jo je opravil domači župnik g. Franc Kodila. V veliko zadovoljstvo si štejemo spoznanje, da je naš dom prištet med najlepše tovrstne domove v Pomurju in širše v Sloveniji, kar je dokumentirano na videoposnetku, ki ga hrani Gasilski muzej v Metliki. V okviru 70-letnice praznovanja obstoja Gasilskega društva Velika Polana, je bila leta 1993 slovesnost z gasilsko parado ter bogatim kulturnim programom, obenem pa so bila podeljena priznanja zaslužnim članom.
V letu 2002 je večina našega dela bila usmerjena na nabavo novega vozila. Vozilo smo nabavili na Nizozemskem, znamke Mercedes, letnik 1990 in smo ga predstavili v mesecu Oktobru - mesecu protipožarne varnosti. Predstavitev je bila v okviru Dneva odprtih vrat in občinske gasilske vaje, ki je bila prav tako organizirana v naši izvedbi. Z gasilskim pozdravom Na pomoč! Prostovoljno gasilsko društvo Velika Polana Podatki: |
