Naslov:

Občina Velika Polana
Velika Polana 111
9225 Velika Polana

Delovni čas občine:

Ponedeljek
 od 7.00 do 15.00 ure
Torek
 od 7.00 do 15.00 ure
Sreda
 od 7.00 do 17.00 ure
Četrtek
 od 7.00 do 14.00 ure
Petek
 od 7.00 do 14.00 ure

Uradne ure občine:

Ponedeljek
 od 8.00 do 15.00 ure
Sreda
 od 7.00 do 17.00 ure
Petek
 od 7.00 do 14.00 ure

email:
obcina@velika-polana.si
telefon: 02 5776 750
faks: 02 5776 752

Urednik
Življenska pot Miška Kranjca se je pričela v Prekmurju 15. septembra 1908. leta v družini sezonskega delavca.

Bela štorklja Ciconia ciconia je v številnih evropskih državah simbol sreče.

Tako bogata naravna dediščina kot okoli obeh Polan se je na tako majhnem prostoru ohranila le v redkih predelih Slovenije.

Mlin je znan tudi kot edini ohranjeni tovrstni predindustrijski mlin, katerega obnovo je podprla tudi Evropska unija.

Med strokovnjaki je ta ekosistem znan daleč naokrog, saj so tu pomembna rastišča »prekmurske smreke«-črne jelše, v Evropskem prostoru.

Ljudsko izročilo naših dedov in kulturno dediščino želimo ohranjati in prenašati po zmožnostih društva na mlajše rodove.

Društvo je nastalo v času, ko je bila Velika Polana še blatna vas z lesenimi hišicami s slamnatimi strehami in ko do vasi ni vodila nobena poštena cesta, temveč samo blatni kolovozi.

Kraja z imenom Palina (danes Velika in Mala Polana) in Brezouica (danes Brezovica) se v srednjeveških pisanih virih prvič omenjata v dokumentu, zapisanem 8. maja 1322...
LOVSKA DRUŽINA VELIKA POLANA

50 LET LOVSKE DRUŽINE VELIKA POLANA
Lovstvo na področju naše lovske družine, je kot lovstvo na celotnem pomurskem področju bilo izpostavljeno težkim preizkušnjam, saj se je pred vojno moralo prilagajati kapitalističnemu načinu gospodarjenja v lovišču, ki je slonelo na privatno-lastninskem izkoriščanju, ko so primarno pravico do lova imeli grofje, bogataši in veleposestniki, šele za temi redki posamezniki, ki so imeli to srečo, da so si lahko med privilegiranci pridobili pravico do zakupa lovišča.

Na področju naše lovske družine in v okoliških vaseh je gospodarila in imela lastno lovišče grofica Zichy iz Beltincev. Lovišče je bilo vzorno urejeno in izredno bogato. Vzlic izvedeni agrarni reformi je grofica obdržala gozdove, ki so bili osnova za lastno lovišče, polja, travnike in pašnike, ki so bili razdeljeni kmetom, pa je na licitaciji kot najboljši ponudnik vzela v zakup. Navaden preprost človek je lahko bil le gonjač, ker do lova praktično ni mogel priti, edino, če si je sam občasno kaj vzel, na nelegalen način iz bogatega grofičinega lovišča.
Področje našega lovišča, prav tako kot vso Prekmurje je bilo pred 2.svetovno vojno izredno bogato z divjadjo, med vojno pa je bilo skoraj popolnoma upostošeno. Preko tega ozemlja so se pomikale cele armade raznih vojska. Za njimi je ostalo ogromno odvrženega orožja in municije, s katerim so neodgovorno posamezniki pustošili po loviščih.

V času okupacije je bilo v Prekmurju, pred vojno ustanovljeno Prekmursko lovsko društvo prepovedano. Ustanovili so ga napredno misleči domači lovci na pobudo Zveze lovskih društev s sedežem v Ljubljani. Lovci so prejeli od načelstva orožni list, od davčne uprave pa lovske dovolilnice. Lovci večinoma domači ljudje so z divjadjo skrbno gospodarili, kar je bila pozitivna dediščina bivšega slovenskega Prekmurskega lovskega društva.

Prvi razmah lovstva se je začel po osvoboditvi leta 1945, intenzivneje pa z letom 1946., ko je z Zakonom vsak pošten državljan imel pravico postati lovec in pravico do lova. Vsak, ki je hotel loviti, je lahko dobil lovsko dovolilnico, kar je imelo za posledico, da je že itak redka divjad, bila iztrebljena. Trpela je predvsem srnjad vse do tedaj, dokler ni bila v decembru leta 1945 zaščitena. Večino lovcev takrat ni zanimala gojitev in čuvanje divjadi, ampak so si pravico do lova razlagali tako, da so divjad le strastno pobijali.

Ministrstvo za gozdarstvo narodne vlade Slovenije je dne 3.1.1946 izdalo Odredbo o odmejitvi in razmejitvi okrajnih zakupnih lovišč. Na podlagi te Odredbe je tedanji predsednik okrajnega ljudskega odbora Dolnja Lendava Ignac Litrop pooblastil Ivana Kranjca, da se je kot predstavnik lovcev iz Dolnjelendavskega okraja udeležil sestanka na Zvezi lovskih društev v Ljubljani in v smislu Odredbe pripravil vse potrebno za ustanovitev lovskih družin kot osnovnih celic nove lovske organiziranosti.

Lovišče Lovske družine Velika Polana obsega 2440 ha površin, od tega 2209 ha lovnih in 231 ha nelovnih površin Od 2209 ha lovnih površin zavzemajo 776 ha gozdovi in 1443 ha kmetijske površine.
Lovišče leži med reko Muro in Ledavo ter potokom Ginja. Lovišče se odmaka proti vzhodu. Površinski odtok sprejemajo potoki Črnec, Ginja in Kopanje, ki se iztekajo v Ledavo, ta pa v Muro. Ob dolgotrajnem deževju, posebno spomladi in jeseni, voda zaostaja v jarkih in depresijah in povzroča površinsko zamočvirjenost, predvsem na področju Polane, Kapce in Gaberja.

Območje lovske družine spada, kot vse Prekmurje, v subpanonsko podnebje, za katero so značilna suha in vroča poletja, ostre zime in malo padavin.
Velike divjadi, kjer je prevladovala srnjad je bilo malo. Po drugi svetovni vojni, ko so Madžari postavili na mejo žice in minska polja, jelenjadi in divjih prašičev skorajda ni bilo. Žal se je pozneje to stanje obrnilo v škodo male divjadi, ki je kljub omejenemu odstrelu bila skoraj iztrebljena, predvsem poljska jerebica. Stalež jerebic je namreč minimalen. vzlic temu, da je že nekaj let popolnoma zaščitena in se ne lovi.
Nekoč je bilo lovišče bogato z mlado divjadjo, posebno s fazanom, ki pa danes kljub vlaganju odraslih fazanov in kebrčkov, upadajo.
Prav tako je v stagnaciji poljski zajec, ki ga redčijo razne bolezni kot so bruceloza, zajčja kuga in druge zajedavske bolezni.

Ena najbolj razširjenih divjadi v lovišču je srnjad. Znaša že čez 6 kosov na 100 ha površine. Z intenzivnejšim odstrelom in zadnjimi sušnimi leti se je stalež precej znižal, tako da je nekje v mejah normale. Jelen in divji prašič se v lovišču pojavljata od leta 1960, to je po tem, ko so Madžari odstranili iz meje žice in minska polja. Zaradi škod, ki jih povzroča na kmetijskih površinah divji prašič, ga smatramo v lovišču kot nepotrebno zlo. Razširjen je v celem lovišču, vendar je še zelo podvržen migraciji, ker je močno navezan na izhodiščno populacijo na Madžarskem. Škodo dela predvsem v koruzi in pšenici.

Pri izvajanju lova, tudi naši lovski družini postaja vse bolj jasno, da je glavna naloga lovstva ohranitev vseh vrst še živeče divjadi v njenem naravnem okolju. Vsi drugi elementi lovstva kot gospodarski, tako športni del, morajo biti s to nalogo usklajeni in se ji morajo povsem podrediti.

LOVSKI DOM

Potrebo po lovskem domu je narekovalo stalno naraščanje članstva v lovski družini. Sestajali smo se na domovih članstva in po gostilnah. Potreba in želja po prostorih je bila velika, denarja pa nismo imeli. Družila nas je takrat velika solidarnost in pravo in iskreno tovarištvo. Na posvetu članstva 28.2.1975, je bilo sklenjeno, da se zgradi lovski dom. Lovski dom smo gradili v lastni režiji. Več kot 70 %del smo opravili prostovoljno. Plačali smo samo obrtniška dela in še ta ne v celoti, ker so nekatera dela opravili člani naše lovske družine. Prostovoljno je bilo opravljenih 3133 ročnih in 736 strojnih ur. Lovski dom smo gradili dve leti in ga 12.8.1979 predali svojemu namenu.

Otvoritev lovskega doma je pomemben mejnik v delovanju lovske družine in bo vsem, ki so prisostvovali slovesnosti, ostala v nepozabnem spominu.

LOVSKI TURIZEM

V lovsko turistično ponudbo se je lovska družina Velika Polana vključila zelo zgodaj. Prvi gostje so bili Italijani leta 1960. Zaradi velikega števila male divjadi, je bilo mogoče v našem lovišču ugoditi najzahtevnejšim lovcem. Italijane je privlačil le lov na malo divjad, predvsem na jerebice, fazane, zajce in race. Z upadanjem številčnosti male divjadi je postalo tudi zanimanje tujih gostov za ta lov vedno manjše. Gostje so bili večinoma Italijani, ki so se zanimali samo za lov na malo divjad, lov na veliko divjad jih ni zanimal. Šele po letu 1980 so začeli k nam prihajati lovci iz Avstrije in Nemčije, katere pa privlači predvsem lov na trofeje(srnjaka in jelene). Lovci iz teh držav so še danes naši gostje. Letno namenimo za lovski turizem cca.10 do 12 srnjakov, 2 jelena in neomejeno število divjih prašičev, ki predstavlja približno do 15%letnega odstrela.

ORGANI LOVSKE DRUŽINE VELIKA POLANA V LETU 1996

Najvišji organ lovske družine Velika Polana je Skupščina lovske družine, njen izvršilni organ pa devetčlanski izvršni odbor. Poleg tega in tričlanskega nadzornega odbora, ter šestčlanske disciplinske komisije, deluje v lovski družini še pet tričlanskih komisij, ki delujejo po svojih zadolžitvah in več ali manj opravičujejo svoj obstoj, ker so rezultati njihovega dela vidni. Žal pa strelska komisija ni dosegla kakšnega bistvenega uspeha v športnem strelstvu. Lovska družina namreč nima zgrajenega strelišča, zato tudi člani ekipe nimajo kje vaditi, brez vaj pa kakršnega večjega uspeha ni pričakovati.

Nadzorni odbor:

  • Toplak Rudi - predsednik
  • Kelenc Marjan - član
  • Hozjan Jožef - član

Disciplinska komisija:

  • Zag Janez - predsednik
  • Sarjaš Andrej - namestnik predsednika
  • Cigan Ludvik - član
  • Škalič Ivan - namestnik člana
  • Borovič Štefan - član
  • Sobočan Štefan - namestnik člana

Strelska komisija

  • Zag Janez - predsednik
  • Banfi Karel - član
  • Vučko Marjan - član

Kinološka komisija

  • Djukič Rade - predsednik
  • Lutar Štefan - član
  • Toplak Rudi - član

Komisija za izobraževanje in varstvo okolja:

  • Muršič Ladislav - predsednik
  • Borovič Štefan - član
  • Banfi Karek - član

Komisija za ugotavljanje škode po divjadi

  • Köveš Jože - predsednik
  • Hanc Martin - član
  • Leček Jože - član

Komisija za lovski turizem:

  • Leček Jože - predsednik
  • Djukić Rade - član
  • Vučko Marjan - član

Člani lovske komisije izvoljeni v organe ZLD Prekmurje:

  • Köveš Jože - podpredsednik skupščine ZLD

Lovski tehniki:

  • Köveš Janez
  • Köveš Jože
  • Lutar Štefan

Lovski čuvaji:

  • Djukič Rade
  • Kelenc Marjan
  • Toplak Rudi
  • Tivadar Štefan

Izvršni odbor:

  • Köveš Arpad - starešina
  • Muršič Ladislav - tajnik
  • Hanc Martin - blagajnik
  • Leček Jože - gospodar
  • Banfi Karel - član
  • Djukič Rade - član
  • Jakšič Jože - član
  • Köveš Jože - član
  • Tivadar Štefan - član

ZAKLJUČNA MISEL

Napisati monografijo lovske družine, v našem primeru 50.let delovanja lovske družine Velika Polana ni lahka in enostavna zadeva. Prav tako je težko strniti to obdobje v tako gradivo, da bo za bralca vseskozi privlačno in zanimivo. Za pisanje zgodovine je zaželeno imeti na razpolago čim več zbranega gradiva, tega pa žal dosti ni bilo, sled tega je pri branju opaziti majhne vrzeli pri opisovanju dela in življenja lovske družine. Prav tako je bilo že dosti napisanega v kroniki, ki smo jo izdali ob praznovanju 40. letnice lovske družine pred 10.leti, zato sem nekatere dogodke le bežno omenil, nisem pa mogel mimo vseh, da se jih tudi zdaj ne bi dotaknil. To se posebno nanaša na določene podatke, ki so povzete iz omenjene brošure, ki je bila napisana iz pisnih dokumentov omenjenih v arhivu lovske družine Velika Polana in ZLD Prekmurje, ki jih je zbral avtor brošure Feri Poredoš. Bralcu monografije sem želel predstaviti začetek in razvoj lovske družina Velika Polana, prikazati politiko gospodarjenja z loviščem, gibanje staleža divjadi in prikazati tudi dejavnosti članov-lovcev lovske družine Velika Polana.
Tistemu, ki bo brošuro prebral, pa moram povedati, da iz pričujočega opisa in prikazane dokumentacije ni moč v celoti in v vseh razsežnostih spoznati dejavnost in razvoj lovske družine. Bralec pa vseeno spozna, da je lovska družina sestavni del dejavnosti ljudi na tem področju, sestavni del gospodarstva, kulture, športa, rekreacije in da smo lovci tisti, ki v naravo ne hodimo samo zaradi lova divjadi, ampak da bomo le to tudi gojili in varovali ali kot nas je večkrat znal posvariti naš dolgoletni član, pozneje častni član pisatelj Miško Kranjec, »da je treba ljubiti naravo in divjad, ker je ta njen sestavni del, divjad oživlja naše gozdove in polja in jo moramo zato varovati.«
Ob tej priliki bi se hotel zahvaliti vsem, ki so mi pri zbiranju podatkov, gradiva in fotografij pomagali, da nam je publikacijo uspelo pripraviti in tudi izdati.