|
|
50 LET LOVSKE DRUŽINE VELIKA POLANA Na področju naše lovske družine in v okoliških vaseh je gospodarila
in imela lastno lovišče grofica Zichy iz Beltincev. Lovišče je bilo
vzorno urejeno in izredno bogato. Vzlic izvedeni agrarni reformi
je grofica obdržala gozdove, ki so bili osnova za lastno lovišče,
polja, travnike in pašnike, ki so bili razdeljeni kmetom, pa je
na licitaciji kot najboljši ponudnik vzela v zakup. Navaden preprost
človek je lahko bil le gonjač, ker do lova praktično ni mogel priti,
edino, če si je sam občasno kaj vzel, na nelegalen način iz bogatega
grofičinega lovišča. V času okupacije je bilo v Prekmurju, pred vojno ustanovljeno Prekmursko lovsko društvo prepovedano. Ustanovili so ga napredno misleči domači lovci na pobudo Zveze lovskih društev s sedežem v Ljubljani. Lovci so prejeli od načelstva orožni list, od davčne uprave pa lovske dovolilnice. Lovci večinoma domači ljudje so z divjadjo skrbno gospodarili, kar je bila pozitivna dediščina bivšega slovenskega Prekmurskega lovskega društva. Prvi razmah lovstva se je začel po osvoboditvi leta 1945, intenzivneje pa z letom 1946., ko je z Zakonom vsak pošten državljan imel pravico postati lovec in pravico do lova. Vsak, ki je hotel loviti, je lahko dobil lovsko dovolilnico, kar je imelo za posledico, da je že itak redka divjad, bila iztrebljena. Trpela je predvsem srnjad vse do tedaj, dokler ni bila v decembru leta 1945 zaščitena. Večino lovcev takrat ni zanimala gojitev in čuvanje divjadi, ampak so si pravico do lova razlagali tako, da so divjad le strastno pobijali. Ministrstvo za gozdarstvo narodne vlade Slovenije je dne 3.1.1946 izdalo Odredbo o odmejitvi in razmejitvi okrajnih zakupnih lovišč. Na podlagi te Odredbe je tedanji predsednik okrajnega ljudskega odbora Dolnja Lendava Ignac Litrop pooblastil Ivana Kranjca, da se je kot predstavnik lovcev iz Dolnjelendavskega okraja udeležil sestanka na Zvezi lovskih društev v Ljubljani in v smislu Odredbe pripravil vse potrebno za ustanovitev lovskih družin kot osnovnih celic nove lovske organiziranosti. Lovišče Lovske družine Velika Polana obsega 2440 ha površin,
od tega 2209 ha lovnih in 231 ha nelovnih površin Od 2209 ha lovnih
površin zavzemajo 776 ha gozdovi in 1443 ha kmetijske površine. Območje lovske družine spada, kot vse Prekmurje, v subpanonsko
podnebje, za katero so značilna suha in vroča poletja, ostre zime
in malo padavin. Ena najbolj razširjenih divjadi v lovišču je srnjad. Znaša že čez 6 kosov na 100 ha površine. Z intenzivnejšim odstrelom in zadnjimi sušnimi leti se je stalež precej znižal, tako da je nekje v mejah normale. Jelen in divji prašič se v lovišču pojavljata od leta 1960, to je po tem, ko so Madžari odstranili iz meje žice in minska polja. Zaradi škod, ki jih povzroča na kmetijskih površinah divji prašič, ga smatramo v lovišču kot nepotrebno zlo. Razširjen je v celem lovišču, vendar je še zelo podvržen migraciji, ker je močno navezan na izhodiščno populacijo na Madžarskem. Škodo dela predvsem v koruzi in pšenici. Pri izvajanju lova, tudi naši lovski družini postaja vse bolj jasno, da je glavna naloga lovstva ohranitev vseh vrst še živeče divjadi v njenem naravnem okolju. Vsi drugi elementi lovstva kot gospodarski, tako športni del, morajo biti s to nalogo usklajeni in se ji morajo povsem podrediti. LOVSKI DOM Potrebo po lovskem domu je narekovalo stalno naraščanje članstva v lovski družini. Sestajali smo se na domovih članstva in po gostilnah. Potreba in želja po prostorih je bila velika, denarja pa nismo imeli. Družila nas je takrat velika solidarnost in pravo in iskreno tovarištvo. Na posvetu članstva 28.2.1975, je bilo sklenjeno, da se zgradi lovski dom. Lovski dom smo gradili v lastni režiji. Več kot 70 %del smo opravili prostovoljno. Plačali smo samo obrtniška dela in še ta ne v celoti, ker so nekatera dela opravili člani naše lovske družine. Prostovoljno je bilo opravljenih 3133 ročnih in 736 strojnih ur. Lovski dom smo gradili dve leti in ga 12.8.1979 predali svojemu namenu. Otvoritev lovskega doma je pomemben mejnik v delovanju lovske družine in bo vsem, ki so prisostvovali slovesnosti, ostala v nepozabnem spominu. LOVSKI TURIZEM V lovsko turistično ponudbo se je lovska družina Velika Polana vključila zelo zgodaj. Prvi gostje so bili Italijani leta 1960. Zaradi velikega števila male divjadi, je bilo mogoče v našem lovišču ugoditi najzahtevnejšim lovcem. Italijane je privlačil le lov na malo divjad, predvsem na jerebice, fazane, zajce in race. Z upadanjem številčnosti male divjadi je postalo tudi zanimanje tujih gostov za ta lov vedno manjše. Gostje so bili večinoma Italijani, ki so se zanimali samo za lov na malo divjad, lov na veliko divjad jih ni zanimal. Šele po letu 1980 so začeli k nam prihajati lovci iz Avstrije in Nemčije, katere pa privlači predvsem lov na trofeje(srnjaka in jelene). Lovci iz teh držav so še danes naši gostje. Letno namenimo za lovski turizem cca.10 do 12 srnjakov, 2 jelena in neomejeno število divjih prašičev, ki predstavlja približno do 15%letnega odstrela. ORGANI LOVSKE DRUŽINE VELIKA POLANA V LETU 1996 Najvišji organ lovske družine Velika Polana je Skupščina lovske družine, njen izvršilni organ pa devetčlanski izvršni odbor. Poleg tega in tričlanskega nadzornega odbora, ter šestčlanske disciplinske komisije, deluje v lovski družini še pet tričlanskih komisij, ki delujejo po svojih zadolžitvah in več ali manj opravičujejo svoj obstoj, ker so rezultati njihovega dela vidni. Žal pa strelska komisija ni dosegla kakšnega bistvenega uspeha v športnem strelstvu. Lovska družina namreč nima zgrajenega strelišča, zato tudi člani ekipe nimajo kje vaditi, brez vaj pa kakršnega večjega uspeha ni pričakovati.
ZAKLJUČNA MISEL Napisati monografijo lovske družine, v našem primeru 50.let delovanja
lovske družine Velika Polana ni lahka in enostavna zadeva. Prav
tako je težko strniti to obdobje v tako gradivo, da bo za bralca
vseskozi privlačno in zanimivo. Za pisanje zgodovine je zaželeno
imeti na razpolago čim več zbranega gradiva, tega pa žal dosti
ni bilo, sled tega je pri branju opaziti majhne vrzeli pri opisovanju
dela in življenja lovske družine. Prav tako je bilo že dosti napisanega
v kroniki, ki smo jo izdali ob praznovanju 40. letnice lovske
družine pred 10.leti, zato sem nekatere dogodke le bežno omenil,
nisem pa mogel mimo vseh, da se jih tudi zdaj ne bi dotaknil.
To se posebno nanaša na določene podatke, ki so povzete iz omenjene
brošure, ki je bila napisana iz pisnih dokumentov omenjenih v
arhivu lovske družine Velika Polana in ZLD Prekmurje, ki jih je
zbral avtor brošure Feri Poredoš. Bralcu monografije sem želel
predstaviti začetek in razvoj lovske družina Velika Polana, prikazati
politiko gospodarjenja z loviščem, gibanje staleža divjadi in
prikazati tudi dejavnosti članov-lovcev lovske družine Velika
Polana. |